3.11.2010
Pravkar sem zaključila projekt, ki je zajemal tekstopisje, sledilo pa je še branje in popravljanje postavljenega besedila, preden je šla revija v tisk.
Kot najtežji del projekta se je izkazala lektura lastnega besedila. Če besedilo napišeš sam, pomeni, da si ga med pisanjem in pred oddajo prebral že vsaj trikrat. Napake v svojem besedilu težko opaziš, saj znaš besedilo že skoraj na pamet. Najhuje je, da um ne prepozna zamenjanih črk in ne vidi, če kje kakšna črka manjka.
3.10.2010
Težko sem resna, če pa me vendar svet zabava. Ta prizor me vsako jutro spravi v dobro voljo.
Ja, kebab Jagoda je “NAJBOLŠI KEBAB V MESTU”!
Gre za enega tistih nešolskih primerov, ki jih imam zelo rada. To je primer, kjer nič od naučenega ne drži. Ko se vsa teorija sesuje. Praksa namreč preraste teorijo, se ji postavi nasproti in preživi.
S tem panojem je vse narobe.
20.7.2010
V besedilih spletnih uporabnikov, ki se ne ukvarjajo s spletom profesionalno, vseeno pa želijo to komunikacijsko orodje tako ali drugače uporabljati, sem zaznala nekaj tipičnih pojavov. V mislih nimam le manjkajočih vejic in podobnih slovničnih nerodnosti, ki jih povprečni bralec niti ne zazna, temveč značilnosti, ki se posebej rade pojavijo prav na spletu. Če te pojave opazujemo, lahko razberemo, v kakšnih primerih se pojavljajo in kaj želijo sporočiti. Ironično pa je, da na spletu, kjer je komunikacija pogosto omejena predvsem na pisano besedo, te navade dosegajo prav nasproten učinek.
15.6.2010
Vsakič, ko slišim komentatorsko frazo okroglo usnje, me to zmoti. Prevečkrat smo jo slišali in še tako radi jo ponavljajo, kot bi bil to uraden naziv ali pa briljantna domislica. V resnici ni nič od tega, ampak le en izmed bolj trapastih izrazov. Nogometna žoga namreč sploh ni usnjena!
Malce brskanja po Wikipediji mi je pojasnilo, da so leta 1982 na svetovnem prvenstvu v Španiji zadnjič uporabili žogo, ki je bila narejena iz usnja.
16.3.2010
Že vrsto let uporabljam spletni prevajalni sistem Presis, ko me zanima pravilen zapis kakšne besede ali pa sopomenke. Zadeva je koristna. Večnamensko orodje pa zna tudi ljubko presenetiti.
12.2.2009
Uživam v dopisovanju med mojim sogovornikom za dva članka o spolnih motnjah in med mojim predsednikom vlade.
Pustimo ob strani, kdo ima prav in kako se kaj vodi. Všeč mi je bilo pismo dr. Slavka Zihera zaradi iskrenega, mirnega in spoštljivega tona. In po dnevu čakanja mi je še bolj všeč odgovor Boruta Pahorja. Zopet zaradi spoštljivega, mirnega tona in pa tudi zaradi vztrajnosti, ki jo izžareva. To lastnost v komunikaciji kar cenim, ampak imam pa pripombo.
Predsednik vlade piše:
“Spoštovani dr. Slavko Ziherl,
od mene v Tvojem pismu zahtevaš nekaj …”
